Onesnaženost zraka in vode ostaja med najbolj perečimi svetovnimi problemi, ki ogrožajo vitalne ekosisteme, prehranjevalne verige in okolje, potrebno za človeško življenje.
Onesnaževanje vode običajno izvira iz ionov težkih kovin, refraktornih organskih onesnaževal in bakterij – strupenih, škodljivih onesnaževal iz industrijskih procesov in procesov čiščenja odpadnih voda, ki se ne razgradijo naravno. To težavo še poslabšuje evtrofikacija vodnih teles, ki lahko ustvari ugodne pogoje za razmnoževanje velikega števila bakterij, kar dodatno onesnažuje in negativno vpliva na kakovost vode.

Onesnaženost zraka sestavljajo predvsem hlapne organske spojine (HOS), dušikovi oksidi (NOx), žveplovi oksidi (SOx) in ogljikov dioksid (CO2) – onesnaževala, ki izvirajo predvsem iz kurjenja fosilnih goriv. Vpliv CO2kot toplogredni plin je bila široko dokumentirana, z znatnimi količinami CO22bistveno vplivajo na podnebje Zemlje.
Za reševanje teh težav je bila razvita vrsta tehnologij in pristopov, vključno z adsorpcijo z aktivnim ogljem, ultrafiltracijo in naprednimi oksidacijskimi postopki (AOP), katerih cilj je reševanje problemov onesnaževanja vode.

Iz sistema za adsorpcijo HOS boste ugotovili, da je stebričasto aktivno oglje sestavni del in se pogosto uporablja v sistemih za čiščenje HOS kot stroškovno učinkovit adsorbentni medij.
Aktivno oglje, ki se v industriji pogosto uporablja od konca prve svetovne vojne, je bilo do sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja prednostna izbira za nadzor onesnaženosti zraka z HOS zaradi svoje selektivnosti pri odstranjevanju organskih hlapov iz plinskih tokov tudi v prisotnosti vode.
Konvencionalni sistem adsorpcije na ogljikovem sloju – tisti, ki temelji na timski regeneraciji – je lahko učinkovita tehnika za pridobivanje topil zaradi njihove ekonomske vrednosti. Adsorpcija se zgodi, ko hlapi topila pridejo v stik z ogljikovim slojem in se zberejo na porozni površini aktivnega oglja.

Adsorpcija na ogljikovem sloju je učinkovita pri postopkih pridobivanja topil pri koncentracijah topil nad 700 ppmv. Zaradi zahtev glede prezračevanja in požarnih predpisov je običajna praksa ohranjati koncentracijo topil pod 25 % spodnje meje eksplozivnosti (LEL).
Čas objave: 20. januar 2022